*Delovna strokovna verzija. Besedilo je v uredniškem in strokovnem pregledu.
Matija Samec (2026)

Motnje spanja niso le neprijetna nočna izkušnja, ampak pogosto pomenijo, da je organizem izgubil del zmožnosti za prehod iz budne aktivacije v obnovo. V praksi to lahko pomeni težave z uspavanjem, pogosto prebujanje, plitev spanec, občutek neobnovitvenega spanca ali moten ritem spanja in budnosti. Zato motenj spanja ni smiselno razumeti samo kot vprašanje počutja, temveč tudi kot vprašanje telesne regulacije, zlasti razmerja med stresno aktivacijo, umirjanjem in okoljskimi pogoji za počitek.

V fiziološkem smislu so težave s spanjem pogosto povezane s podaljšano vzburjenostjo, stresom, tesnobo, telesno napetostjo, hrupom, svetlobnimi motnjami in neustreznim dnevno-nočnim ritmom. Pri tem so lahko v podporo naravna okolja, ki so v raziskavah povezana z ugodnejšimi izidi pri stresu, duševnem zdravju, telesni dejavnosti in spanju, vendar so mere izpostavljenosti in kakovost raziskav zelo neenotne (Jimenez et al., 2021). Podobno pregled raziskav o zelenih površinah ugotavlja podporne povezave s kakovostjo spanja, obenem pa opozarja, da verodostojnost tega dela dokazov omejuje metodološka šibkost številnih vključenih pregledov in primarnih študij (Yang et al., 2021).

Integrativni pogled tukaj odpre pomemben okvir. Ekopsihosomatika človeka razume kot telesno-duševno bitje v svetu, zato spanje ni samo notranja funkcija možganov, temveč tudi razmerje med organizmom in kakovostjo okolja (Petzold, 2018c). Hömberg pri stresno povezanih težavah izrecno omenja tudi motnje spanja ter gozdno terapijo umešča med podporne, ne pa samostojno kurativne pristope (Hömberg, 2017). Tak pogled je uporaben zato, ker težav s spanjem ne zoži samo na »okvaro v človeku«, temveč upošteva tudi preobremenjeno okolje, ki telesu otežuje prehod v nočno popuščanje.

Raziskovalna slika za gozdno terapijo in spanec je previdno obetavna, a še ne dovolj trdna za močne klinične sklepe. Novejši pregled literature vezan na shinrin-yoku opisuje širok spekter fizioloških in psiholoških koristi ter poudarja hitro rast raziskav, vendar tudi heterogenost programov, populacij in izidov (Vermeesch et al., 2024). Sistematični pregled medicinskih empiričnih raziskav gozdnega kopanja ugotavlja, da področje kaže potencialne koristi za telesno in duševno zdravje, a hkrati opozarja na nizko raven dokazov, majhne vzorce in potrebo po metodološko močnejših študijah (Wen et al., 2019). Širši pregled pregledov naravnih intervencij podobno ugotavlja, da so učinki pogosto obetavni, vendar neenotni med populacijami, vrstami intervencij in merami izidov (Kaleta et al., 2025).

Pri spanju je zato najbolj pošteno govoriti o podpori regulaciji, ne o zdravljenju nespečnosti. Dve manjši študiji to lepo ponazorita. Pri zdravih srednje starih moških je program gozdnega kopanja izboljšal nekatere subjektivne vidike kakovosti spanja, predvsem občutek svežine po spanju in zmanjšanje utrujenosti, ne pa vseh možnih dimenzij spanja (Li et al., 2022). Pri bolnikih z gastrointestinalnimi raki je šestdnevna gozdna terapija izboljšala nekatere polisomnografske kazalce, kot sta učinkovitost spanja in skupni čas spanja, medtem ko se vprašalniški kazalci, kot je PSQI, niso pomembno spremenili (Kim et al., 2019). To pomeni, da je slika bolj niansirana, kot bi nakazovala poenostavljena trditev, da gozd »zdravi spanec«.

Gozdna terapija je pri motnjah spanja zato najverjetneje najmočnejša tam, kjer deluje posredno, a pomembno: prek zmanjšanja vsakodnevne stresne obremenitve, več dnevne svetlobe in ritma, manj vsiljivih dražljajev, več počasnega gibanja, več čutne prizemljenosti in občutka varnega okolja. Takšni premiki lahko nekaterim ljudem olajšajo večerni prehod v umirjanje, vendar ne nadomeščajo diagnostike ali zdravljenja pri klinični nespečnosti, spalni apneji, sindromu nemirnih nog ali drugih resnejših motnjah. Najbolj utemeljena formulacija je zato naslednja: gozdna terapija in druge na naravi temelječe intervencije so lahko koristen del širše podpore spanju, posebej kadar je v ospredju stresna preobremenitev, niso pa univerzalna ali zadostna rešitev za vse motnje spanja.